01 UI in stroškovna učinkovitost
Umetna inteligenca je v marketingu povsem spremenila pravila igre: od personalizacije in avtomatizacije do napovedne analitike in klepetalnikov. Jaguar in Land Rover s pomočjo platforme Blue Prism uporabljata AI v plačilnih procesih ter tako letno prihranita 1,2 milijona dolarjev. Siemens z napovednim vzdrževanjem zmanjšuje izpade v proizvodnji in prihrani približno 550.000 dolarjev, Colgate-Palmolive pa je proizvodnjo zobne paste pospešil za 192 ur, kar pomeni prihranek kar 2,8 milijona enot izdelkov.
V Srbiji umetno inteligenco uporablja le 34 % podjetij. Najbolj aktivna sta sektorja IT in komunikacij (60 %), medtem ko tradicionalne panoge še vedno zaostajajo. Velika podjetja imajo večinoma že jasno začrtane AI strategije (85 %), medtem ko manjša podjetja (27,9 %) še vedno iščejo načine, kako se vključiti v UI tekmo.
02 Phygital
Leta 2026 phygital postaja prevladujoč trend, saj kupci pričakujejo brezhibno integracijo spletnih in fizičnih izkušenj. Phygital združuje fizično in digitalno nakupovalno izkušnjo prek AR/VR preizkušanja izdelkov, interaktivnih zaslonov, pametnih polic in brezgotovinskih blagajn ter ustvarja angažirano in personalizirano uporabniško izkušnjo.
Modeli, kot so »klikni in prevzemi«, livestream nakupovanje in prodaja v realnem času brišejo mejo med digitalnim in fizičnim svetom, mobilne denarnice in biometrija pa nakupovanje naredijo hitrejše in enostavnejše.
Po poročilu Colliers Global Retail: 2026 globalna maloprodaja vse bolj povezuje spletne in fizične kanale, pri čemer imajo v regiji EMEA fizične trgovine še vedno ključno vlogo. NielsenIQ poudarja, da kljub rasti e-trgovine približno 75 % FMCG nakupov še vedno poteka v trgovinah, kjer potrošniki iščejo varnost in »izkušnjo v živo«.
Pri nas Zara v aplikaciji ponuja možnost Store Mode/Click and Find, ki kupcem pokaže natančno lokacijo izbranega izdelka v trgovini, IKEA pa v svojih novih centrih za načrtovanje (Planning Studio/Plan and Order) omogoča, da kupci skupaj s svetovalcem s pomočjo 3D-modelov pred nakupom načrtujejo razpored pohištva v svojem domu.
Fizične trgovine ne izginjajo, ampak se razvijajo. Uspeh v letu 2026 prinašajo phygital modeli, ki združujejo praktičnost digitalnega sveta in doživetje fizičnega prostora v enotno, interaktivno nakupovalno izkušnjo.
03 Varstvo podatkov na družbenih omrežjih
Avstralija je nedavno sprejela zakon, ki prepoveduje uporabo družbenih omrežij mlajšim od 16 let, poteza, ki jo lahko uvrsti med globalne precedense pri regulaciji digitalnega prostora in zaščiti mladoletnikov.
Hrvaški sabor je 28. marca 2025 sprejel nacionalni zakon za implementacijo evropskega Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki je stopil v veljavo 17. aprila 2025. Od takrat morajo vse spletne platforme in družbena omrežja na Hrvaškem spoštovati pravila o zaščiti uporabnikov, odgovornosti za vsebine in transparentnosti oglaševanja.
Leta 2026 je spletna varnost pomembnejša kot kdaj koli prej. Grožnje, kot so phishing, vdori v podatke, kraja identitete, izsiljevalska programska oprema, spletno nasilje in lažne nagradne igre, postajajo vse resnejše. Phishing prevare naraščajo, hekerji ustvarjajo lažne profile in pošiljajo sporočila za pridobivanje občutljivih podatkov. Vdori v podatke predstavljajo veliko tveganje, saj družbena omrežja hranijo ogromne količine informacij, integracije z aplikacijami tretjih oseb pa dodatno povečujejo ranljivost. Po podatkih podjetja IBM bi strošek kršitev varnosti podatkov leta 2026 lahko dosegel 5 milijonov dolarjev.
Kraja identitete je vse pogostejša, hekerji pa zlorabljajo osebne podatke za lažno predstavljanje. Napadi z izsiljevalsko programsko opremo vodijo do zaklepanja uporabniških računov, dokler ni plačana odkupnina. IoT-naprave, povezane z družbenimi omrežji, dodatno olajšujejo dostop do podatkov. Spletno nasilje se širi s pomočjo botov in anonimnih računov, lažne nagradne igre pa postajajo vse bolj sofisticirano orodje za krajo informacij.
04 Družbena odgovornost in trajnostni razvoj
Generacija Z je vse prej kot ravnodušna do okoljskih in družbenih tem. Blagovne znamke, ki te vrednote ignorirajo, hitro izgubijo njihovo zaupanje, če želijo biti »kul«, morajo biti etične in družbeno angažirane. V regiji, tudi pri nas, je vse več blagovnih znamk, ki razvijajo kampanje z družbenim učinkom in postopoma sledijo globalnim trendom.
Na Hrvaškem kampanja INA »Bolje se ustaviti kot zaspati« ozavešča o prometni varnosti in zmanjševanju tveganja za nesreče. Z inovativno kombinacijo UI-glasbe in praktičnih nasvetov blagovna znamka spodbuja voznike, naj se ustavijo in spočijejo, preden nadaljujejo pot.
Tudi v Srbiji je kampanja blagovne znamke Libresse »Bodimo glasnejši od baby bluesa« (2025) naslovila poporodno žalost, ki prizadene do 80 % mater takoj po porodu. Cilj kampanje je bil ozaveščanje in nudenje podpore prek donacij Centru za mame, izobraževalnih vsebin in psihološke pomoči porodnicam.
05 Kulturno vodene strategije blagovnih znamk
Biti del kulture in ne zgolj »izposojati si« iz nje, je postalo nujno. Blagovne znamke, ki se avtentično vključujejo v aktualna gibanja in subkulture, pridobivajo kredibilnost in pozornost občinstva. Od Duolinga, ki obvladuje jezik TikToka, do aktivistične avtentičnosti blagovne znamke Patagonia – vrednost blagovne znamke se danes meri z njenim kulturnim kapitalom.
Duolingo je svojo maskoto Duo spremenil v TikTok influencerja, ki se pojavlja v skečih in memih z absurdnim humorjem ter vsebine dela zabavne in kulturno relevantne. Namesto neposredne promocije in korporativnega nastopa je Duo del TikTok kulture. Sodeluje v izzivih, komunicira v jeziku platforme ter gradi zaupanje in čustveno vez bolj učinkovito kot klasično oglaševanje.
V Srbiji se pričakuje, da se bo ta trend še okrepil, saj takšen pristop omogoča hitrejšo rast priljubljenosti in gradnjo avtentične blagovne znamke, ki na iskren način nagovarja svojo publiko.
